Osebni razvoj: Z jogo razvijamo osebne potenciale

Med najpogostejše razloge, zakaj se posameznik začne zanimati za jogo, sodijo sproščanje in obvladovanje stresa, želja po izboljšani prožnosti, funkcionalnosti in zmogljivosti telesa ter po vsesplošnem boljšem počutju. S tem ni seveda nič narobe, bi pa bila velika škoda, če bi se pri tem ustavilo … saj joga nudi mnogo, mnogo več. Telesna vadba je le en majhen delček te kompleksne znanosti o človeku. Z jogo razvijamo osebne potenciale, saj skozi prakso globoko spreminjamo čustvene in vedenjske vzorce, ki nas zavirajo na poti do samorazvoja.

Aktualnost tisočletja stare znanosti

Joga je najbolj popoln celostni sistem za samospoznavanje. Je tisočletja stara znanost o telesu, duhu, zavesti in duši. Indijski modreci so v meditacijah raziskovali naravo in vesolje ter odkrivali zakonitosti materialnega in duhovnega sveta, ki so še danes neverjetno aktualne. Vede (= najstarejša besedila indijske literature ) opisujejo nastanek vesolja in delovanje naravnih sil, ki jih je sodobna znanost znova odkrila in potrdila.

Že starodavni jogiji so razvili globoko razumevanje o svetu in naravi človeka. Kasneje so njihova spoznanja dopolnjevali, vsi koncepti joge, kot jo poznamo danes, pa izvirajo iz treh glavnih besedil: Bhagavad-gite, Patanjalijevih Yoga Suter in Hatha yoga Pradipike. Prva govori o večnem konfliktu med dobrim in slabim, Yoga Sutra nas uči o delovanju uma (tako iz filozofskega kot iz psihološkega vidika), Hatha Yoga Pradipika pa je priročnik, ki dopolnjuje Yoga Sutro ter nas uči, kako delovati na um in doseči samospoznanje s pomočjo telesnih vaj.

Cilj joge ni le zdravo telo, je pa slednje eden izmed pogojev, da dosežemo harmonijo med telesom, umom in dušo ter globoko samospoznanje in združitev z globalno vestjo. Navsezadnje je telo vozilo za dušo in sestavni del človeka kot celote.

Z jogo razvijamo osebne potenciale ter spreminjamo miselne in vedenjske vzorce

Joga je najbolj celovit sistem samoizboljšanja, ki zajema delo na telesni, miselni, čustveni in energijski ravni. Je pot navznoter, ki razkriva privzgojene in naučene vzorce ter plast za plastjo odkriva našo pravo naravo. Vendar kako?

Boljše razumevanje sebe je ključ do osebne rasti

Ure Hatha joge vključujejo kombinacijo telesnih vaj in dihalnih tehnik ter sproščanje oziroma meditacijo. So orodja s katerimi krepimo zavedanje telesa in občutkov, ki se nam porajajo med prakso. Naučimo se globjega zaznavanja in prepoznavanja občutkov, ki se porajajo med izvedbo asan.

Bolj, kot smo pozorni na detajle v posamezni vaji (npr. pozicija lopatic, dvig prsnega koša, subtilne rotacije delov telesa, opazovanje diha med vajo…), bolje jo izvajamo in začutimo. To pozornost, zaznavanje in občutenje prenesemo v vsakdanjik in se naučimo boljega razumevanja sebe in svojih potreb, kar je ključ do osebne rasti.

Čustvena dobrobit

Telo, um in duša so povezani ter nenehno delujejo drug na drugega. Tudi čustva zaznavaš na telesni ravni, kajne? Primer: Ko si razburjena, se to odraža na tvojem telesu – dvig krvnega pritiska, hitreje bitje srca, plitvo dihanje.

S tem, ko okrepimo samozavedanje telesa, bolje prepoznavamo svoja čustva, kar nam omogoči bolj “trezno” reakcijo nanje in bolj ozaveščeno vedenje (saj ravno čustva vodijo naše vedenje).

Ozaveščeno vedenje

Joga spodbuja globoko razmišljanje o sebi in o odnosu do okolice. V Yamah in Niyamah (prvi dve stopnji Patanjalijeve osem-stopenjske poti joge) posameznika uri v pravilih etičnega vedenja, ki zajemajo moralne vrednote ter virtuozne navade, vedenje in spoštovanje. Joga človeku kaže pot do boljšega telesnega in čustvenega zdravja ter “zdravega” in harmoničnega bivanja na tem svetu.

Yame zajemajo nenasilje, iskrenost, zvestobo, nenavezanost in nesebičnost. Niyame pa čistočo telesa, misli in dejanj, pozitivno naravnanost, vztrajnost in disciplino, samorefleksijo in samozavedanje.

joga za osebno rast - joga razvija osebne potenciale - jame in nijame

Ozaveščene misli

Zaenkrat velja, da ima človek približno 60.000 misli na dan. Večino teh misli ne zaznamo na zavedni ravni, se pa vsekakor “zabeležijo” v naši podzavesti. Slednja kreira naša čustva in posledično vpliva na naše vedenje (ki ustvarja našo realnost).

Skratka, naše življenje kreirajo misli, ki se jih sploh ne zavedamo! In večina med njimi je zaradi preteklih (pre)izkušenj (ki so se zabeležile v podzavest) negativna. Zato se ljudje tako pogosto avto-sabotiramo, brez da bi se sploh tega zavedali, in se vrtimo v krogu negativnih vzorcev, vse dokler jih ne ozavestimo in “predelamo”.

S samopreučevanjem in umirjanjem “opičjega” uma, ki po naravi skače iz ene trivialne misli na drugo, ozavestimo svoje misli, jih bolje razumemo in prevzamemo nadzor nad njimi. S pomočjo afirmacij lahko negativne misli spremenimo v pozitivne in tako vplivamo na svoj nezavedni um. Ali pa v jogijsko prakso vključimo mantre, ki ustvarjajo v telesu posebne “zdravilne” vibracije, kar je dokazala tudi študija iz leta 2001.

Vir: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC61046/

Umirjenost in fokus

Nenehno procesiranje dogodkov, misli in vsega, kar vidimo, slišimo ali čutimo, obremeni in zamegli naš um. Že pred tisočletji so jogiji čutili potrebo, da bi umirili svoj um. Zdaj pa primerjaj količino informacij, ki jo naši možgani vsak dan predelajo in shranijo, v sodobnih časih. Počitek, tudi uma, je ključen za zdravje. Asane v povezavi z dihanjem imajo izjemo močan vpliv na um. Pomisli, ko si v polnem zavedanju telesnega gibanja in dihanja, v glavi ni prostora za druge misli.

Telo krepimo v gibanjem, medtem ko um krepimo z mirovanjem. – Sakyong Mipham

This image has an empty alt attribute; its file name is naslovnica-e1512895334622.jpg

Tanja Baća, tvoja trenerka za zdravo, aktivno in radostno življenje, ustvarjalka vsebin portala Zdrava in fit

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.