Meditacija – zakaj, kdaj in kako začeti?

Meditacija je veščina, kjer z uporabo tehnik kot so čuječnost ali usmerjanje misli, urimo zavest, da bi dosegli stanje jasnosti in čustvene stabilnosti. Tako kot vsake druge veščine, se tudi meditacije da naučiti, za kar pa je potrebna vaja in potrpežljivost. Meditira lahko vsak, obstajajo pa pripravljalne tehnike, ki olajšajo prakso meditacije.

Za sodobnega človeka je meditacija posebej težka, saj ga težijo številne misli in skrbi, ki jih je težko ukrotiti. Poleg tega, mu je fizično oteženo vzdrževanje položajev za meditacijo, zaradi sedečega življenjskega stila, ki zakrči boke, in sključene drže, ki zavira kvalitetno dihanje. Iskanje popolnosti in težnja k istant rezultatom le še bolj odvračajo od prakse.

meditacija - joga proti depresiji in anksioznosti - blaženje stresa - meditacija

Pri meditaciji ne gre za to, da jo delaš pravilno. Meditacija je vaja, vaja in še malo več vaje. Tako kot vsake stvari, ki je kaj vredna, si je tudi koristi, ki jih prinese redna meditacija, treba prislužiti.

Znanstveno podprte koristi meditacije

Kljub temu, da mnogi zaradi omenjenih dejavnikov ne vztrajajo dovolj dolgo, da bi uživali v njenih koristih, je zanimanje za meditacijo v stalnem porastu. Poglejmo si, kaj pravi znanost.

Meditacija blaži stres

Blaženje psihološkega stresa in z njim povezanih bolezni je med najpogostejšimi razlogi, zakaj se ljudje odločajo za meditacijo. Povišane ravni stresnega hormola kortizola v daljšem časovnem obdobju povročajo vnetne procese v telesu, slednji pa so povzročitelji mnogih bolezenskih tegob.

Izsledki študij z več kot 3500 udeleženci v 8 tedenskih programih kaže, da meditacija zmanjša anksioznost, depresijo in bolečine. Vendar so za bolj izčrpne informacije potrebne dodatne študije.

Anksioznost in depresija

Neobvladan stres neizbežno vodi v anksioznost. Življenje v anksioznem stanju pogosto vodi v depresijo (in obratno). Meditacija in meditativne aktivnosti kot je joga, uspešno znižajo raven anksioznosti.

Zakaj ravno joga in ne katerakoli druga vadba:

  • Joga deluje na parasimpatično živčevje (=živčevje dolgoročnega preživetja), ki spodbuja počitek in regeneracijo, ter tako vrača porušeno ravnovesje. Sodobni tempo življenja namreč povzroča povečano delovanje simpatičnega živčevja, ki vodi v kronično utrujenost in porušeno zdravje.
  • Med vadbo se sproščajo spročajo hormoni dobrega počutja – endorfini, serotonin – ki so tarčni hormoni pri zdravljenju anksioznosti in depresije.
  • Vadba asan vključuje elemente meditacije, saj je pozornost ves čas usmerjena (na dihanje, pravilno postavitev telesa, občutenje asane) in ne dopušča “prostor” vsakodnevnim skrbem;
  • Ker gre za nizkointenzivno vadbo, jo lahko izvajamo vsak dan in tako redno skrbimo za protiutež sodobnemu stilu življenja.

Jogo lahko vadiš tudi v udobju svojega doma po povsem personaliziranem programu >>

Čustveno zdravje

Z nekaterimi oblikami meditacije lahko izbojšamo samopodobo in pozitivno naravnanost. Pregled 18 študij, ki so zajemale 7 različnih meditativnih tehnik izvedenih na 1173 pacientih, kaže na zmerno do znatno zmanjšanje simptomov depresije.

Še ena zanimiva študija, ki je preučevala spremembe v možganih med meditacijo čuječnosti, je ugotovila, da se med meditacijo poveča aktivnost v predelu možganov, zadolženih za pozitivno razmišljanje in optimizem.

Poleg tega meditacija pozitivno vpliva na mnoge druge življenjske aspekte, npr. izboljša zmožnost koncentracije, samozavedanje, samodisciplino ter splošno zdravje in počutje posameznika.

Kdaj začeti z meditacijo?

Načeloma se priporoča, da začneš …. zdaj. Vendar se s to trditvijo ne strinjam popolnoma, saj večina ljudi kmalu odneha, ker ne premore dovolj discipline za vztrajno prakso. V sodobnem svetu smo vajeni istant rezultatov. Torej, če nam že prvič ali drugič “ne uspe”, odnehamo. Tukaj sta dve napaki.

Prvič, ker pri meditaciji nam nima kaj “uspet”. Čudežno se pričakuje, da bomo že ob prvem pokusu zaplavali v svet navznoter, kjer nas ne preplavi nobena misel več. Ne, to ni meditacija. Tvoji možgani bodo še naprej kreirali misli, saj je navsezadnje to njihova naloga. A z redno prakso bodo misli postale redkejše, fokus pa čedalje boljši.

Drugič, ker smo odnehali, preden smo sploh zares poskusili. Kot otrok si tudi tisočkrat padla, preden si pogumno zakorakala v mamino naročje 🙂

Kako začeti, da bo meditacija obrodila želene sadove

Medtem ko se nekatere sprostitvene tehnike izvajajo v ležečem položaju, se za meditacijo priporoča sedenje. Navsezadnje gre za aktivno dejanje usmerjanja misli in v ležečem položaju se hitro zgodi, da se “preveč sprostimo” in… zaspimo.

Le redki so srečneži, ki se lahko samo usedejo in že meditirajo. Ostali moramo slediti sistemu, ki nas na meditacijo pripravi počasi in previdno.

Že samo sedenje v položaju za meditacijo je lahko za začetnika naporno. Sedenje zahteva prožno in zdravo hrbtenico, močan trup in gibljive sklepe. Če nam bo neudobno ali celo boleče, bo to zmotilo našo koncentracijo na objekt meditacije. Zato je pomembno, da se namestimo udobno – ne sedemo na tla, temveč na nekoliko dvignjeno blazino, hrbet imamo naslonjen, da se izognemo bolečinam v križu ipd.

Zelo pomaga, če pred meditacijo počnemo aktivnosti, ki umirjajo, kot so joga in pranajama, kakor tudi predpostavlja osem-stopenjska pot joge po Patanjaliju.

Joga je že sama po sebi meditativna dejavnost, saj zahteva popoln fokus. Zelo malo drugih misli se poraja med vadbo joge. In to je meditacija. Poleg tega z jogo gradimo samodisciplino, kar nam naposled pomaga pri meditaciji vztrajati dalj časa. Z jogo čistimo, “odpiramo” in krepimo telo, kar nam olajša sedenje v meditacijskem položaju, kar je tudi cilj jogijskih asan – da pripravi telo in um za mirno sedenje v meditaciji.

Tudi dihalne tehnike – pranajama (usmerjanje diha in z njem življenjske energije) – so odličen uvod v meditacijo, saj umiri um in usmeri fokus navznoter, obenem pa daje telesu svežo energijo.

Več o pranajami si lahko prebereš tukaj >>

Meditacija po korakih

  • namesti se udobno
  • začni z opazovanjem diha
  • poglobi svoj dih in v mislih zabeleži vsaki izdih in izdih (ob vdihu v mislih izreci besede zdaj vdihnem…)
  • ko se pojavi misel, jo opazi, sprejmi in se vrni nazaj
  • izberi objekt meditacije in usmeri vso pozornost vanj (objekt meditacije je lahko predmet, stavek, oseba, dogodek, cilj…)
  • ko se pojavi misel, jo opazi, sprejmi in se vrni nazaj

Hvaležna bom za delitev prispevka ❤

Namaste, Tanja

This image has an empty alt attribute; its file name is naslovnica-e1512895334622.jpg

Tanja Baća, učiteljica joge in svetovalka za zdravo prehrano, ustvarjalka vsebin portala Zdrava in fit