Fit recepti Zdrava in fit

Namigi za manj zavržene hrane – ne mečimo hrane v koš

Malo stvari me razjezi in obenem razžalosti toliko kot metanje hrane v koš za smeti. Zavržene hrane je po oceni Evropske okoljske agencije približno tretjina pridelane hrane. V časih, ko gre žal tudi v naši ljubi Sloveniji marsikdo spat s praznim trebuhom (ogromno starostnikov, a tudi veliko otrok), je metanje hrane v koš resnično nespoštljivo in neodgovorno.

Po zadnjih podatkih je vsak osmi prebivalec našega planeta lačen, vsak tretji pa trpi zaradi pomanjkanja hrane, in to kljub temu, da je proizvodnja hrane – vsaj za zdaj – še zadostna (Vir: Hrana med odpadki).

manj zavržene hrane - skrb za okolje - zdrava prehrana - etično življenje

 

Posledice velikih količin zavržene hrane

S tem, ko odvržeš hrano in greš v trgovino po novo (obenem pa se pritožuješ, kako je hrana draga), ne delaš škode samo svojemu žepu. Škodo delaš okolju in obenem izničuješ čas in delo, ki sta bila vložena za proizvodnjo hrane. S tem, ko negospodarno ravnaš s hrano, ustvarjaš še več povpraševanja in posledično:

  • višaš cene končnih izdelkov,
  • prispevaš k temu, da se proizvede še več hrane, izčrpavajo naravni viri in onesnažuje okolje
  • kvaliteta hrane se slabša, saj se v prid pridelave čedalje večjih količin uporabljajo fitofarmacevstka sredstva (da pridelek raste hitreje, v večjih količinah, privlačnejšega videza in še kaj…), ki jih nato zaužijemo skupaj s shrano…

Z visoko produkcijo hrane je neposredno povezano intenzivno kmetijstvo, zaradi katerega je hranljivost prsti ponekod že na izredno nizki ravni, izsekavamo gozdove zaradi novih obdelovalnih površin in živinoreje ter tako krčimo Zemljina pljuča. Zaradi dodanih škropiv, gnojil in pesticidov ter intenzivnega namakanja dramatično spreminjamo pokrajine sveta. Nastajajo poplave, suše, narodi se preseljujejo, saj gre marsikje pitna voda za namakanje ali pa jo proizvodnja onesnaži. S transportom teh enormnih količin hrane, zapakirane v večkratne embalažne omote, še dodatno pridamo k izpustom CO2. Seveda, hrana ni bistvena samo za naše življenje, njena pridelava je bistvena tudi za življenje Zemlje. (Vir: Ne meč’mo hrane stran!)

Sami sebi kopljemo grob, resnično!

 

Sprememba se začne pri posamezniku

Marsikaj lahko vsak med nami naredi bolje – za kolektivno dobro. Če sami ne bomo porabili hrane, ki smo jo kupili, jo lahko podarimo kateri izmed organizacij, ki bodo s hrano, ki bi sicer bila odvržena, napolnili marsikater želodček. Lahko pa poskrbimo sami, da porabimo kupljeno hrano.

 

Namigi za manj zavržene hrane:

  • Vsaj približno načrtujmo tedensko prehrano, tako se izognemo nakupu hrane, ki je ne bomo pravočasno porabili.
  • Ne kuhamo lačni, zagotovo bomo skuhali preveč. Na koncu bo hrana zavržena, ali pa jo bomo “zmetali vase” ter naredili škodo svojemu zdravju!
  • V trgovino gremo z nakupovalnim listkom in ne kupujemo hrane, ki je ne potrebujemo (uslugo bomo naredili tudi svojim prehranjevalnim navadam).
  • Hladilnik naj bo urejen, da imamo dober pregled nad hrano v njem. Hrana, ki jo je treba porabiti prej, naj bo v ospredju. O tem obvestite tudi ostale člane družine, ki obiskujejo hladilnik.
  • Hrano pravilno shranjujemo, tako je sveža dalj časa. Na primer: zelenjavo damo ven iz embalaže, ne peremo je pred shranjevanjem, saj lahko dodatna vlaga pospeši gnitje.
  • Redno preverjamo stanje hrane in roke uporabe živil. Uporabimo hrano, ki je tik pred “odpisom”.
  • Ne zavrzimo sadja in zelenjave, ker ni več najbolj sveža in privlačnega videza. Kljub temu, da je v njej še vedno življenja – veliko več kot v procesiranemu hrani, s katero tako radi polnimo želodčke.

 

Kako uporabiti zelenjavo “pred odpisom”?

Ravno zelenjava spada med hrano, ki je največ odvržemo. Iz zelenjave, ki bi jo odvrgli, lahko pripravimo toliko različnih, okusnih in hranilnih jedi.

Moj recept za porabo “odpisane zelenjave”:

V ponvi popražimo najprej česen in čebulo, nato dodamo očiščene odpisane paprike, jajčevec in paradižnik (ali drugo zelenjavo). Solimo in popramo. Na koncu dodamo še pasiran paradižnik, žličko gorčice ter drobnjak in origano. Omako lahko uporabimo za rižote ali testenine, kot prilogo mesnim jedem, umešanim jajčkom, praženemu fižolu, pripravimo njami tortilje…

Iz odpisanega brokolija in cvetače ali pora ali bučk lahko naredimo fantastično juhico …

Na internetu je idej nešteto. Poišči recept in se zabavaj ob ustvarjanju novih jedi. Hvaležen ti ne bo le tvoj želodček … ampak cel planet 🙂

 

Hvaležna bom za delitev prispevka ❤

Namaste, Tanja

This image has an empty alt attribute; its file name is naslovnica-e1512895334622.jpg

Tanja Baća, učiteljica joge in svetovalka za zdravo prehrano, ustvarjalka vsebin portala Zdrava in fit

Poveži se z mano:

(1) komentar

  1. […] se potrudim, da se v mojem gospodinjstvu ne meče proč hrane, zato vedno poiščem način, kako uporabiti živila, ki se bližajo koncu roka uporabe. Moje […]

Komentiranje je onemogočeno.

0