Prana, kundalini in jogijsko dihanje

Brez hrane ali vode človek preživi več dni, brez dihanja pa le nekaj minut. Povprečno naredimo na dan 23.000 vdihov in izdihov. Dihanje je življenje, a kljub temu ne povzročamo posebne pozornosti temu, da bi pravilno dihali. Jogijsko dihanje je koristno iz dveh vidikov: omogoča nam, da dobimo več kisika v kri in da nadzorujemo prano oziroma vitalno energijo.

Ljudje večinoma več ne znamo pravilno dihati. Frenetično življenje, stres v sodobnem svetu in nezdrav življenjski slog vplivajo na naše dihanje, ki je postalo plitvo in skozi usta. Joga nas uči spreminjati te slabe navade, zaradi katerih postane telo šibko, brez energije in bolj dovzetno za obolevanja.

Pravilno se diha skozi nos, zaprta usta in s polnimi pljuči, pri čem se aktivno uporablja trebušna prepona in masirajo notranji organi.

Prana in kundalini

Namen vseh jogijskih vaj je gibanje prane. Prana je življenjska sila, vitalna energija, ki oživlja vse oblike snovi – zrak, hrano, vodo, sončno svetlobo. Z izvajanjem asan in pranajame (= tehnik jogijskega dihanja) povečujemo prano v telesu ter s tem vitalnost in odpornost proti boleznim.

Prana je vitalna vez med astralnim in fizičnim telesom. Je dovajalna sila, ki teži navzgor, poznamo pa tudi njeno nasprotje – apano, ki je odvajalna in se giblje navzdol. Kadar se ti dve sili združita v muladhara čakri, se prebudi energija kundalinija. Kundalini je statična kozmična energija, ki se nahaja na dnu sushumna nadija v muladhara čakri (več o čakrah in nadijih si lahko prebereš tukaj). Prebudimo jo s pomočjo pranajame in drugih jogiskih vaj.

Jogijsko dihanje – Mahat Joga Pranajama

Pri popolnem jogijskem dihanju uporabljamo trebušno (Adham), prsno (Madhjam) in zgornje dihanje (Adhjam). Izvajamo ga lahko kadarkoli – pomirilo nas bo, kadar smo razburjeni, in poživilo, kadar smo utrujeni. Nikakor pa takega dihanja ne smemo izvajati nepretrgoma.

Pranajama

Pranajama, oziroma usmerjanje vitalne energije z dihanjem, je ena izmed osmih stopenj joge. Z redno vadbo pranajame uravnovesimo telo, um in dušo ter najdemo stanje umirjenosti, kot je v naši pravi naravi.

“Kadar je dihanje nestanovitno, je nestanoviten tudi duh. In kadar je dihanje mirno, je miren tudi duh.” – Hatha joga pradipika (eno temeljnih besedil v jogi)

Patanjalijevo osem-stopenjsko pot sestavljajo: Yame – etična pravila ravnanja z okolico, Niyame – ravnanje s seboj, Asane – telesne drže, Pranayama – dihalne tehnike, Pratyahara – samokontrola, Dharana – koncentracija, Dhyana – meditacija in Samadhi – združenje.

V jogi poznamo več dihalnih tehnik, nekatere med njimi umirjajo, druge poživijo. Med njimiizstopata predvsem dve pranajami, ki naj bi jih izvajali vsak dan. Kapalabhati in anuloma viloma sta enako pomembna kot izvajanje asan in sta priprava na zahtevnejše dihalne tehnike.

Kapalabhati pranajama

Kapalabhati je pranajama in obenem ena izmed šestih očiščevalnih tehnik oziroma krij. Pomaga nam, da se znebimo postanega zraka iz spodnjega dela pljuč in naredimo prostor svežemu zraku, ki je bogat s kisikom. Je izjemno poživljajoča vaja, ki se izvaja na začetku pranajame. Poveča kisik v telesu, zbistri duha in izboljša koncentracijo.

Kako izvajamo kapalabhati: Dvakrat normalno vdihnemo, nato izdihnemo in pri tem močno pokrčimo prepono (spodnje trebušne mišice med popkom in pubisom), nato sprostimo prepono in “vsrkamo” svež zrak. Ponovimo dvajsetkrat. Vdihi so pasivni in nekoliko daljši, izdihi pa kratki in aktivni. Za konec še vdihnemo in nato popolnoma izpraznimo pljuča, vdihnemo svež zrak in zadržimo sapo tako dolgo, dokler zmoremo. Tukaj si lahko ogledaš video posnetek te tehnike.

Anuloma viloma

Anuloma viloma je izmenično dihanje, pri katerem vdihnemo skozi eno nosnico, zadržimo sapo in nato izdihnemo skozi drugo nosnico v razmerju 2:8:4. Anuloma viloma obnavlja enakomerni tok skozi ido in pingalo (levi in desni nadi, ki se ovijata okrog sushumne, centralnega nadija) ter tako uravnava tok prane v telesu.

Kako izvajamo anuloma vilomo: En krog je sestavljen iz šestih korakov, začnemo z desetimi krogi, ki jih postopoma stopnjujemo skozi redno prakso, prav tako podaljšujejo čas izdihov, vdihov in zadrževanja sape. Uporabimo višna mudro – skrčimo kazalec in sredinec desne roke, palec ob desno nosnico ter prstanec in mezinec ob levo. 6 korakov: vdihnemo skozi levo nosnico, desno pokrijemo s palcem; pokrijemo obe nosnici in zadržimo sapo; izdihnemo skozi desno, levo zapremo s prstancem in mezincem; vdihnemo skozi desno, levo pokrijemo; zadržimo sapo; izdihnemo skozi levo nosnico. Če boš poskusila, si pomagaj s tem video posnetkom.

Šele po nekaj mesečni vadbi kapalabhatija in anuloma vilome ter rednega izvajanja asan in meditacije se lahko lotiš zahtevnejšega jogijskega dihanja.

Vsekakor pa ti iz srca priporočam, da preizkusiš jogijsko dihanje, ki ti bo dalo nove energije in obenem pomirilo tvojega duha. Idealno je, če vajo izvedeš zjutraj, še preden vstopiš v nov dan.

Vzemi si nekaj trenutkov zase. Dihaj. Umiri se. In nasmehni se novemu dnevu.

Namaste.

• 

Tanja Baća, učiteljica Hatha joge in svetovalka za zdravo prehrano