Ciklanje v vedno istih vzorcih - zakaj se dogaja in kako ven

Ženske pogosto živimo v tihem krogu ponavljanja. Začnemo. Smo motivirane. Nekaj časa gre. Potem pa se – skoraj neopazno – vrnemo na isto točko.

Ne zato, ker ne bi vedele, kaj je dobro za nas. In ne zato, ker ne bi imele dovolj volje. Ampak zato, ker – navada je železna srajca, tako pravimo z razlogom.

Izzivi, s katerimi se srečuješ v iskanju spremembe, so lahko razlog, da se ustaviš. Ali pa sporočila, ki ti tiho govorijo, kje nosiš sence.

Sence so nepredelane travme (vsi jih imamo, večje ali manjše) in dogodki; prepričanja, ki si jih prevzela iz okolice in staršev; ali karma, ki jo nosiš z namenom, da se nečesa naučiš in zrasteš.

Iz tam pridejo tisti glasovi “ne bom zmogla”, “nisem sposobna”, “ne zaslužim si” ..

In sploh ni pomemben izvor – vedno lahko sence osvetliš in jih integriraš – in takrat to, kar je bila prej ovira, postane tvoja moč – modrost, ki je prej nisi imela.

Ciklanje je nevrološki in psihološki vzorec

Naše telo in um sta zgrajena za varnost, ne za rast. Telo in um obožujeta rutino, ponavljanje. To je znano, to je varno.

In vsakič, ko stopiš iz znanega:

začneš novo rutino
spremeniš način prehrane
postaviš mejo, nehaš ugajat
ostaneš dosledna dlje, kot si vajena

… se v ozadju aktivira odpor. Ne samo kot misel. Ampak tudi kot občutek v telesu.

Vse se vedno dogaja na obeh nivojih, um in telo sta nerazdružljiva celota.

Utrujenost. Nemir. Dvom. Občutek nemoči. Občutek, da nisi naredila dovolj.

To je živčni sistem, ki poskuša ohraniti znano ravnovesje.

Živčni sistem se ne sprašuje, kaj si ti želiš in kaj je bolje zate. Živčni sistem pozna samo tvojo zgodovino in po njej se ravna.

Zato se vračamo v stare vzorce – tudi takrat, ko vemo, da nam ne služijo več.

Zakaj sama vztrajnost pogosto ni dovolj

Večinoma ženske mislimo, da je rešitev za spremembo:

več discipline
več samokontrole
več pritiska nase

Kratek čas to deluje. Potem pa se sistem zlomi.

Ker ne gre za to, da nočeš. Gre za to, da ne zdržiš začetnega notranjega trenja. In prav ta faza – prvi odpor – je tista, kjer večina odneha.

Začetni odpor – ključna, a spregledana faza

Vsaka sprememba ima fazo, ki ji rečemo začetni odpor.

To je obdobje:

ko nova rutina še ni avtomatska
ko stari vzorci še niso izginili
ko je notranje trenje največje

Če to fazo preživiš – brez drame, brez pritiska – se sistem začne prilagajati. Z doslednim ponavljanjem novih korakov, zanesljivo ustvarjaš nove vzorce (nove nevropoti) in jih utrjuješ.

Večina ljudi tukaj odpade. Ker vsak padec potrdi in okrepi star vzorec (stare nevropoti). Zato je ta začetna faza tako ključna, da čim bolje držiš začrtano smer.

Kako si lahko pomagaš sama, ko opaziš, da se ciklaš

Preden iščeš nove metode, programe ali rešitve, je smiselno preveriti nekaj osnovnih točk. Te ne zahtevajo popolnosti – zahtevajo pa iskrenost do sebe.

1. Ozavesti vzorec (brez obtoževanja)

Prvi izhod iz ciklanja je zavedanje. Namesto: »Spet mi ni uspelo.« Ozavesti: »Opažam, da se vedno ustavim na isti točki.«

Ko vzorcu daš obliko, ga začneš ločevati od svoje identitete. Nisi ti problem. Problem je avtomatizem.

2. Znižaj prag uspeha

Veliko ciklanja se zgodi zato, ker so cilji previsoki. Če je tvoj notranji kriterij vse ali nič…

… potem bo sistem prej ali slej popustil.

Vprašanje, ki pomaga: »Kaj je danes najmanjši korak, ki ga realno zmorem – in ga bom tudi naredila?«

Doslednost se gradi z majhnimi zmagami, ne z velikimi preobrati. Vsak korak naprej je uspeh.

In doslednost pomeni en dan 100%, naslednji dan 20%, tretji dan 70% …

3. Nauči se prepoznati začetni odpor

Začetni odpor se običajno kaže kot:

nenadna utrujenost
notranji nemir
odpor do vsega, kar si si zadala
misel: »Danes res ni pravi dan.«

To ni znak, da moraš odnehati. To je znak, da si na meji spremembe. Pogosto odpor mine hitreje, kot si mislimo. Dovolj je, da začnemo in je 90% odpora premaganega 🙂

Zadaj si 5 minut, če odpor vztraja, se brez slabe vesti ustaviš. Nekaj si naredila zase (tudi 5 minut šteje) in to je korak naprej.

4. Loči potrebo po počitku od vzorca

Ena najpomembnejših veščin je razlikovanje med resnično potrebo po počitku, pavzi … in begom v stare vzorce.

Vprašaj se:

»Ali me to, kar izbiram zdaj, dolgoročno podpira ali me vrača nazaj v stare vzorce?«

Če je počitek tisto, kar res rabiš, ga boš izbrala brez krivde. Če bežiš v stare vzorce, se bo pojavil nemir.

5. Ustvari zunanjo strukturo

Če se ciklanje ponavlja, je to pogosto znak, da se preveč zanašaš na notranjo motivacijo, ki pa seveda ni stabilna in je odvisna od številnih dejavnikov. Kar potrebuješ, je struktura.

Struktura je lahko:

jasna rutina
zapisan plan
dogovor sama s sabo
ali tudi zunanja oseba, ki ti pomaga ostati v smeri

Struktura ni omejitev. Je razbremenitev živčnega sistema.

Zanesljiva pot ven iz ciklanja - zunanja opora

Mentor je oseba, ki te vodi skozi postavljanje strukture in premoščanje ovir na tvoji poti.

Mentor ne daje golih navodil. Mentor prepozna točko, kjer bi sicer padla nazaj v znano.

Ne zato, da te priganja. Ampak zato, da:

normalizira odpor
umiri sistem
vrne fokus na naslednji majhen korak

Največja vrednost mentorja ni samo v tem, kaj ti pove. Ampak, da je v pravem trenutku prisoten in ti pomaga skozi trenutke odpora.

Kako lahko pri tem pomaga mentorstvo (če se odločiš zanj)

Mentorica na dlani je zunanja stabilnost, dokler se notranja še gradi – tvoje sidro.

V praksi to pomeni:

da nisi sama s svojim odporom
da dobiš realen pogled, ko se ujameš v stare zgodbe
da te nihanja ne vržejo iz rutine, ampak jih razumeš kot sestavni del napredka
da ostaneš v smeri tudi takrat, ko ni občutka zagona

Sidro ne dela namesto tebe. Sidro poskrbi, da te ne odnese.

Zakaj to deluje dolgoročno

Ko večkrat zapored:

ostaneš prisotna v nelagodju
ne pobegneš ob prvem upadu energije
dojameš in doživiš, da odpor mine

… se zgradi nova izkušnja. In prav izkušnja reprogramira vzorce. Stari počasi odpadejo in zgradijo se novi, ki postanejo tvoj nov default, tvoja nova avtomatika.

Samo priložnost si moraš dati, da premagaš ta začetni odpor – ne bo trajal večno, obljubim 🙂

Tvoja osebna podpora 1:1