Draga ženska, dovoljeno ti je postaviti sebe na prvo mesto

Ženske smo bile stoletja vzgajane, da moramo biti nesebične. Družba je idealizirala ženske, ki so svoje želje, zdravje in srečo postavljale na stran za dobrobit drugih – še posebej v vlogi matere in žene. A danes vemo, da postaviti sebe na prvo mesto ni sebično – JE NUJNO. Saj izpraznjena ne koristiš ne sebi in ne drugim. Dovoljeno ti je, da postaviti sebe na prvo mesto, slediti svojim sanjam in poskrbeti zase brez občutka krivde ali sramu. Poglejmo, s katerimi izzivi se soočamo ženske danes, kakšni so vzroki in kako se jih osvobodimo.

Zakaj se počutimo krive, ko postavimo sebe na prvo mesto?

Pritisk, da ženske vedno postavljamo potrebe drugih pred svoje, izvira iz dolge zgodovine tradicionalnih vlog. Skozi zgodovino so od žensk pričakovali, da svoje želje postavijo na stran in se v celoti posvetijo negovanju družine. Vzporedno tem pričakovanjem je prepričanje (ki smo mu priča že iz časov Aristotela in skozi mnoga literarna dela), da je ženska preprosto manj vredna kot moški. Na neki točki v zgodovini so filozofi celo postavljali vprašanja, če je ženska sploh človek … Ta zgodba se je prenašala iz generacije v generacijo in ženskam vcepila prepričanje, da je njihova vrednost v tem, koliko lahko žrtvujejo za druge. Nikogar (razen peščice avtorjev, ki so se postavili v bran ženskam) ni zanimalo, kaj čuti in kaj si želi ženska.

Kulturna pričakovanja
Tradicionalno so ženske veljale za negovalke – tiste, ki so odgovorne za dom, otroke in dobrobit družine. Te vloge so bile povzdignjene, medtem ko so bile ženske, ki so želele kariero ali osebno izpolnitev, pogosto kritizirane. Posledično so ženske ponotranjile to idejo in verjele, da je njihova vrednost v tem, da so nesebične skrbnice. Vse zunaj te vloge se je zdelo sebično ali neprimerno.
Ideal samopožrtvovalnosti
Skupaj z vlogo negovalk je prišlo pričakovanje samopožrtvovalnosti. Ženskam so pogosto govorili, da mora biti njihova sreča postavljena na drugo mesto, za potrebe družine. Ta ideal je bil okrepljen s kulturnimi normami, verskim učenjem in medijsko propagando, ki je poveličevala podobo “popolne” matere in žene. Ženske so bile “ovrednotene” glede na to, koliko so se pripravljene odpovedati sebi, in tiste, ki so želele osebno izpolnitev, so veljale za tiste, ki zanemarjajo svoje dolžnosti.
Sodobne spremembe – a pritisk ostaja
Čeprav sodobne ženske vse bolj sledimo kariernim ciljem, svojim željam in osebni rasti, pritisk, da se prilagodimo tradicionalnim vlogam, še zdaleč ni popolnoma izginil. Danes se od žensk pogosto pričakuje, da bomo delale vse – blestele v službi, vzgajale otroke, vzdrževale dom in nekako našle čas tudi zase. To ustvarja prevelika pričakovanja, da bomo popolne v vsaki vlogi, kar vodi v občutke krivde, ko menimo, da nam vse to ne uspeva.

Izzivi, s katerimi se soočamo ženske danes

S kakšnimi izzivi se torej soočamo ženske, ko poskušajo postaviti sebe na prvo mesto? Notranji in zunanji pritiski so kompleksni in pogosto izvirajo iz zastarelih kulturnih prepričanj. Poglejmo si največje ovire, s katerimi se ženske soočamo:

Ponotranjena krivda
Mnoge ženske se počutimo krive, ko se želimo osredotočiti nase, bodisi skozi skrb zase, napredovanje v karieri ali osebne hobije. Ta občutek krivde izhaja iz generacijskega pogojevanja, kjer so bile ženske učene, da biti “dobra” mati ali žena pomeni žrtvovati vse za druge. Ideja, da je postavljanje sebe na prvo mesto sebično, je tako globoko zasidrana v naši podzavesti. Zato ženske, tudi ko si želimo in se trudimo poskrbeti zase, občutimo krivdo in sram.
Perfekcionizem in sindrom “superženske”
V današnjem svetu se od žensk pogosto pričakuje, da bomo vse – ljubeča partnerka, predana mati, uspešna karieristka in še več. Družbena omrežja ta pritisk pogosto še povečajo, saj prikazujejo idealizirane različice materinstva, zakona, lepotnih standardov in ravnotežja med delom in zasebnim življenjem – kar za povprečnega človeka skorajda ni izvedljivo. Ko ženske ne dosegamo teh nerealnih standardov, se pogosto počutimo nesposobne. Resnica je, da so pričakovanja “popolne ženske” nerealna in nihče jih ne more dosegati – socialni mediji niso prikaz realnega življenja.
Sodbe drugih
Tudi ko se ženska odloči, da bo postavila sebe na prvo mesto, se pogosto sooči z obsojanjem okolice. Družinski člani, prijatelji ali celo neznanci lahko postavljajo vprašanja o njenih odločitvah. Na primer, mati, ki se odloči vrniti na delo ali si vzeti čas zase, pogosto sliši komentarje, kot so: “Ali ne bi morala preživeti več časa z otroki?” Te sodbe lahko okrepijo občutek krivde in otežijo, da bi ženska brez sramu skrbela zase in sledila svojim ciljem.
Generacijska pričakovanja
Mnoge ženske čutijo težo pričakovanj prejšnjih generacij. Če si odraščala z materjo ali babico, ki je žrtvovala vse za svojo družino, lahko čutiš pritisk, da se prilagodiš tem standardom. Hkrati pa imamo ženske danes več priložnosti kot kadarkoli prej (saj so nam bile skozi zgodovino zanikane mnoge pravice!), in želja po sledenju tem priložnostim je v nasprotju s temi zastarelimi prepričanji. To povzroča nenehen notranji konflikt med preteklostjo in sedanjostjo.
Ekonomske in časovne omejitve
Poleg družbenih pričakovanj pa se ženske soočajo tudi s praktičnimi izzivi, kot so čas in denar, zaradi česar se skrb zase zdi kot luksuz. Ženske, ki delajo s polnim delovnim časom in hkrati skrbijo za gospodinjstvo, pogosto nimajo časa, da bi se posvetile sebi. V gospodinjstvih z nižjimi dohodki pa gospodarske omejitve predstavljajo dodatno oviro, zaradi katere je težje vlagati v svoje dobro počutje.

Dovoljeno ti je postaviti sebe na prvo mesto – brez krivde

Naj ponovim: postaviti sebe na prvo mesto ni sebično. Je nujno. Ko skrbiš za svoje telesno, čustveno in duševno zdravje, postaneš močnejša, bolj uravnotežena in tudi bolj zmožna skrbeti za druge. Nisi zapustila svoje družine ali zanemarila svojih odgovornosti s tem, ko si vzameš čas za nego sebe – zagotavljaš si le, da boš imela več energije in se počutila karseda dobro, da boš dolgoročno skrbela za vse, ki jih imaš rada.

Kot velikokrat povem: drugim dajemo tisto, kar nosimo v sebi. Če si brez energije in slabe volje, boš to dajala drugim. Če si pozitivna, zdrava in srečna, boš to dajala drugim.

Tukaj je nekaj razlogov, zakaj si zaslužiš postaviti sebe na prvo mesto:

Skrb zase je izraz spoštovanja do sebe: Ko si vzameš čas za skrb zase, pokažeš, da spoštuješ svoje potrebe. Na ta način si sporočaš, da si pomembna prav toliko kot kdorkoli drug.
Iz praznega kozarca ne moreš točiti: Če ves čas daješ drugim brez premora za polnjenje svojih zalog energije, boš prej ali slej izgorela. Postavljanje sebe na prvo mesto ti pomaga ostati polna energije in prisotna v vseh področjih svojega življenja.
Postavljaš pozitiven zgled: Ko daješ prednost svojemu zdravju, sreči in osebni rasti, postavljaš zgled svojim otrokom, prijateljem in družini. Učiš jih, da je skrb zase pomembna in da je v redu imeti meje.
Ključ je v ravnotežju, ne v popolnosti: Biti dobra mati, partnerka ali prijateljica ne pomeni, da moraš žrtvovati vse. Pomeni najti ravnotežje, ki ti omogoča, da skrbiš za druge, hkrati pa skrbiš zase. Nič ni narobe s tem, da nisi popolna – popolnost je iluzija.

Zaključek

Draga ženska, dovoljeno ti je postaviti sebe na prvo mesto. Nisi definirana le s svojo vlogo matere, žene ali skrbnice. Si posameznica s sanjami, cilji in potrebami, ki si zaslužijo biti izpolnjeni. Odpusti si krivdo in sprejmi idejo, da je skrb zase najboljše darilo, ki ga lahko podariš – sebi in vsem okrog sebe.

Nekaj idej, kako poskrbiš zase:

Tukaj si, da živiš polno in izpolnjeno življenje – karkoli to pomeni TEBI. In ne zaslužiš si nič manj od tega.