Ljudje se začnejo zanimati za jogo iz različnih razlogov. Ena izmed mnogih pozitivnih lastnosti te čudovite, holistične prakse je ta, da je zaradi svoje prilagodljive narave primerna resnično za vsakogar. Joga je lahko nežna vadba, ki ne zahteva velikih telesnih naporov. Lahko pa je telesno izjemno zahtevna.
A joga je mnogo več kot telesna vadba, kljub temu da je stranski učinek redne prakse zagotovo bolj gibko, močno in zdravo telo. Smisel joge je globji. Gre za skupek vaj, katerih cilj je okrepiti povezavo med telesom, umom in dušo. S telesnimi in dihalnimi vajami ter meditacijo odpravljamo blokade iz telesa ter spreminjamo svoje čustvene in vedenjske vzorce.
Redna praksa joge vodi v notranji mir in ravnovesje, nam pomaga bolje obvladovati stresne situacije, izboljša kognitivne funkcije in jasnost uma, pomaga izboljšati samozavest in samopodobo ter nam omogoča doživljanje dogodkov iz drugačne perspektive.
Eden najpogostejših razlogov, zakaj se ljudje začnejo zanimati za jogo, je sproščanje stresa. Živimo v hitrem svetu, kjer smo nenehno pod pritiskom visokih pričakovanj in tekmovalno naravnane družbe. Obdani smo s presežkom informacij, ki jih naš un nenehno obdeluje in se s tem bremeni. Nujno potrebujemo protiutež, da si povrnemo ravnovesje in posledično tudi zdravje.
Depresija in anksioznost sta v stalnem porastu
Kljub temu, da gre pri anksioznosti in depresiji za dva popolnoma ločena stanja, imata veliko skupnih točk:
- v obeh primerih so značilni simptomi kot so pomanjkanje energije in zmožnosti fokusiranja, moten spanec in nihanja v razpoloženju;
- depresija velikokrat povzroči anksioznost in anksioznost povzroči depresijo;
- tako depresija kot anksioznost velikokrat nastopita kot posledica stresnemu ali travmatičnemu dogodku;
- zdravljenje obeh stanj se v mnogočem prekriva.
Joga pozitivno deluje na zgoraj omenjene simptome in koristno vpliva na splošno zdravje in počutje. Zanimivo je to, da zdravljenje tako depresije kot anksioznosti običajno vključuje zdravila, ki delujejo na raven serotonina v telesu. Ta zdravila tarčno zavirajo inhibitorje serotonina (zavirajo zaviralce serotonina) in ponovno vzpostavijo biokemično ravnovesje v možganih.
Vendar obstajajo tudi načini, kako dvigniti raven serotonina v telesu brez uporabe zdravil, in joga se je izkazala kot eden najbolj učinovitih načinov.
(Vir: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/ PMC2077351 )
Joga proti depresiji in anksioznosti
Joga je izjemna celostna praksa, ki močno deluje na telo in um:
- Na telesni ravni: joga aktivira parasimpatično živčevje, ki uravnava telesne procese, povezane z ohranjanjem telesne energije, in je dejaven, ko telo miruje. Deluje kot protiutež simpatičnemu živčevju in vrača telesu mirnost in ravnovesje.
- Na mentalni ravni: vadba joge nas “prisili”, da smo bolj prisotni v sedanjem trenutku in zmanjša beganje misli, saj gibanje v harmoniji z dihanjem zahteva polno pozornost uma. Pranajama in meditacija še dodatno prispevata k temu, da se um nauči umirjenosti in fokusa.
Joga dvigne raven energije
Eden izmed simptomov depresije in anksioznosti je pomanjkanje energije. Poleg tega, da dvigne raven serotonina, redna vadba joge znatno poveča raven energije in vzdržljivosti. Asane, oz. jogijski položaji, odstranjujejo blokade v telesu in omogočajo nemoten pretok energije po telesu. Poleg tega krepimo mišice, kar je neposredno povezano z boljšim zdravjem in višjim nivojem energije.
S pranajamo, ki je sestavni del Hatha joge, zavestno spreminjamo način dihanja ter tako neposredno vplivamo na čustva in na raven energije v telesu. Izboljša se dotok kisika, hranil in prane (=življenjske energije) v celice, kar poživlja celotno telo in notranje organe. Z meditacijo pa se poveča predvsem dotok prane ter globoko umirja um.
Joga krepi fokus
Raziskave so pokazale, da imajo ljudje, ki redno vadijo jogo, v primerjavi s kontrolno skupino istih demografskim lastnosti, boljši delovni spomin, ključen dejavnik zmožnosti koncentracije. Že 20 minut na dan zadošča za znatno izboljšanje spomina ter hitrosti in natančnosti miselnih procesov.
(Vir: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC6023989/).
Tako kot naše misli vplivajo na telesne procese, lahko uporabimo telo kot orodje in vplivamo a um. Ko smo jezni, se dvigne krvni pritisk, srce bije hitreje in zenice se razširijo. Po istem principu lahko usmerjena telesna vadba krepi mentalni fokus.
Joga za boljši spanec
Eden glavnih razlogov za težave s spanjem je povečana raven stresa. Skozi ves dan kopičimo stres, zvečer pa se obremenjujemo z vsemi obveznostmi, ki nas čakajo naslednji dan, namesto da bi se umirili in po napornem dnevu dovolili umu potreben počitek. Mnoge raziskave so potrdile, da telesna vadba joge in meditacija zmanjšujeta stres, tako v telesu kot v umu, saj vplivata na parasimpatični sistem – sistem, ki umirja telo.
Poleg tega joga poveča raven melatonina, hormona, ki regulira naš spalni cikel.
Joga izboljša razpoloženje
Redna vadba joge je učinkovito orodje proti depresiji in anksioznosti ter dvigne splošno razpoloženje, saj dviguje raven serotonina in obenem zmanjša raven monoamin oksidaze, encima, ki razgradi živčne prenašalce in kortizol.
(Vir: ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3193654/)
Priporočeni jogijski položaji
- Adho Mukha Svanasana (Strešica) – vrača energijo in sprošča stres
- Paschimottanasana (sedeči predklon) – pomirja in poskrbi za dotok nove energije v telo
- Halasana (plug) – odpravlja stres ter izboljša presnovo in pretok energije v telesu
- Salamba Sarvangasana (sveča) – blaži razdraženost in podpira živčni sistem
- Balasana (položaj otroka) – pomirja in blaži anksioznost
Tanja Baća, učiteljica joge in svetovalka za zdravo prehrano, ustvarjalka vsebin portala Zdrava in fit
